VELIKONOČNICA (Pulsatilla grandis)

Velikonočnica je stepska rastlina. Najboljši pogoji za njeno rast so sončna, kamnita in suha travišča, apnenčasta ali prodnata tla ter svetli gozdovi. Rastišče v Boletini je veliko 1,8 hektarja in je največje od štirih danes znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji.

Rastišče v Boletini se nahaja na kraškem površju, v suhi dolini, pod katero teče ponikalnica. Padavinska voda tu pronica skozi vodoprepustni litotamnijski apnenec in na tem površju je nastal polnaraven suh travnik.

Velikonočnica sodi v rod kosmaticev. Rastlina je poraščena z nežnimi svilnatimi dlačicami. Cveti zgodaj spomladi, v polnem razcvetu pa je običajno v času velike noči. Po tej lastnosti je rastlina dobila svoje ime. Cvet velikonočnice je sestavljen iz šestih vijoličnih cvetnih listov. Zeleni listi, ki so dva do trikrat pernato deljeni, se razvijejo po cvetenju. Plod je orešek, z dolgim in kosmatim vratom. Velikonočnico oprašujejo čebele in čmrlji.

Semena začnejo brsteti poleti in do konca poletja se že oblikujejo popki s cvetnimi listi. Dlakav ovoj ga ščiti pred zimo, kar omogoča cvetenje velikonočnice v zgodnjih pomladnih dneh.

Velikonočnica je pri nas zavarovana in je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst. Velik del rastišča velikonočnice v Boletini je bil zavarovan z občinskim odlokom Občine Šentjur leta 1993. V okviru projekta LIFE je bilo rastišče urejeno in ograjeno.

(Vir: Gregor Kalan et.al.: Boletina. Kjer domuje velikonočnica. Zavod RS za varstvo narave, Celje 2007.)