BLAŽ KOCEN (24. januar 1821 – 29. maj 1871)

ŽIVLJENJE

Blaž Kocen se je rodil v revni družini na Hotunju. Njegova rojstna hiša danes ne stoji več, saj se je v šestdesetih letih podrla. Šolanje je začel na Ponikvi. Kot zelo uspešen učenec si je pridobil štipendijo lokalnega trgovca, kar mu je omogočalo nadaljnje šolanje. Uspešno je zaključil okrožno šolo in gimnazijo v Celju, nato pa je šolanje nadaljeval na graškem liceju. Od tam ga je pot vodila na študij bogoslovja v Celovec. Za študij teologije se je odločil predvsem na materino željo, saj je duhovniški poklic zagotavljal varnejšo prihodnost, čeprav je že kot otrok rad risal in se navduševal nad naravoslovjem.

Med študijem bogoslovja ga je finančno podpiral starejši kmečki par brez otrok iz Sv. Andraža v Labotski dolini, kjer je bil leta 1845 posvečen v duhovnika. Nekaj let je služboval kot kaplan v Šentrupertu nad Laškim, v Šoštanju in Rogatcu. Duhovniška služba mu ni nudila vsega zadovoljstva, zato je po šolski reformi leta 1849 sprejel službo nadomestnega učitelja na gimnaziji v Celju, kjer je poučeval matematiko in naravoslovje oziroma fiziko.

Ustrezno izobrazbo za poučevanje si je Blaž Kocen pridobil leta 1853, ko je z odliko diplomiral na Fizikalnem inštitutu na Dunaju. Do leta 1855 je služboval v Ljubljani, kjer je dobro sodeloval z Dragotinom Dežmanom, vodjem deželnega kranjskega muzeja in kasnejšim ljubljanskim županom. Sodeloval je pri izdajanju publikacije Muzejskega društva, bil je kustos »prirodoslovno-poljedelskega« kabineta in izvajal predavanja o astronomiji.

Zaradi težav z dihali je sprejel službo v Gorici, kjer je začel s svojim znanstvenim delom. Njegovo navdušenje nad geografijo je naraščalo, vse pogosteje je prebiral geografske knjige, karte in atlase.

Leta 1858 je bil premeščen na Moravsko v Olomouc, kjer je poučeval na tamkajšnji nemški gimnaziji. Tu je začel sodelovati z Edvardom Hölzlom, lastnikom založbe, katere strokovni vodja je bil prav Blaž Kocen. To je bilo Kocenovo najbolj plodno obdobje.

Bolezen ga je prisilila, da je leta 1863 odšel na enoletni bolniški dopust, leta 1870 pa se je predčasno upokojil. Med tem časom se je strokovno izpopolnjeval iz kartografije in geografije ter se preselil na Dunaj, kjer je bil tudi nov sedež Hölzlove založbe.

Blaž Kocen je umrl spomladi leta 1871 v dunajskem predmestju Hernals. Natančnega vzroka njegove smrti se ne ve, najverjetneje pa je umrl zaradi griže ali tifusa. Kocen je bil pokopan na hrnalškem pokopališču, na območju današnjega Leopold-Bayerjevega trga. Za njegovim grobom so se že med prvo svetovno vojno izgubile sledi.

DELO

• PODNEBJE GORIŠKE (znanstvena študija podnebja v Gorici)
• ATLASI:
  • Geographischer SCHULATLAS fur die Gymnasien Real- und Handels-Schulen der osterreichischen Monarchie von B. Kozzen k.k. Profesor (1861; Kocenov prvi in tržno najuspešnejši atlas);
  • Mali geografski šolski atlas (1862; namenjen osnovnošolcem);
  • Oro-hidrografski atlas (1864; zbirka fizičnih kart celin in srednje Evrope);
  • Oro-hidrografski atlas avstro-ogrske monarhije (1873; delno že delo njegovih naslednikov);
  • Šolski atlas avstro-ogrske monarhije (1870; zadnje povsem Kocenovo delo, regionalni šolski atlas za nižje razrede osnov ne šole).

Kocenovi atlasi so izhajali večinoma v nemškem jeziku, pa tudi v češkem, poljskem,  madžarskem, hrvaškem in celo italijanskem jeziku. Mnogi atlasi so izšli v več izdajah in ponatisih.

Po Kocenovi smrti so nekateri njegovi atlasi in učbeniki še naprej izhajali. Njegovo ime so nosile tudi nekatere izdaje novih atlasov, ki so bile večinoma delo njegovih naslednikov. Kocenovo ime je postalo uspešna blagovna znamka in sinonim za zelo dobre atlase. V Avstriji je KOZZEN ATLAS danes najbolj znana tržna znamka na področju šolske geografije. Atlasi z njegovim imenom so izhajali v 18 jezikih na treh celinah, v več sto izdajah in milijonih izvodov. Slovenska izdaja atlasa je izšla le enkrat.

• UČBENIKI:
  • Osnove geografije (1858),
  • Vodič po geografiji (1868),
  • Zemljepis za ljudske šole (1869),
  • Avstro-ogrska monarhija za pouk geografije (1872).

Tudi Kocenovi učbeniki so izhajali v več izdajah, nekateri tudi po njegovi smrti.

• STENSKI IN ROČNI ZEMLEJVIDI

Kocenovi stenski in ročni zemljevidi so izhajali v nemškem, madžarskem, poljskem in češkem jeziku. Karte so bile zelo kvalitetne, saj so jih uporabljali še več desetletij po Kocenovi smrti.

Najpomembnejše so bile karte avstrijskih dežel, karta alpskih dežel in karte slovenskih dežel. Med stenskimi zemljevidi so bili: zemljevid avstrijskih dežel, karta obeh polut, karta Evrope, avstro-ogrske monarhije in Palestine.

SPOMIN NA BLAŽA KOCENA

V spomin na Blaža Kocena je bilo leta 1972 na Hotunju postavljeno spominsko obeležje. Leta 1975 se je po Blažu Kocenu poimenovala osnovna šola, v kateri je stalna razstava o Blažu Kocenu s spominsko ploščo, ki je bila nekoč na njegovi rojstni hiši.

Spominska plošča, ki je bila nekoč na stavbi nekdanje osnovne šole, se danes nahaja sredi vasi, na Slomškovem trgu. V Sloveniji se po Blažu Kocenu imenuje pet ulic, in sicer v Celju, Ljubljani, Mariboru, Rogatcu in Šentjurju.

Društvo učiteljev geografije Slovenije od leta 2001 podeljuje Kocenove nagrade učiteljem s posebnimi dosežki na področju šolske geografije in vsaj s 30 let delovnih izkušenj.

Leta 2009 so sedanji lastniki kmetije Debelakovi na mestu, kjer je nekoč stala Kocenova rojstna hiša, postavili novo leseno hišo, v kateri je Turistično olepševalno društvo Ponikva uredilo spominsko sobo o življenju in delu Blaža Kocena.

Od leta 2011, ko smo praznovali 150 letnico izida Kocenovega najuspešnejšega šolskega atlasa, Društvo učiteljev geografije v sodelovanju z lokalnim turističnim društvom in šolo vsako pomlad organizira Kocenovo soboto. Poleg pohoda do Kocenove spominske hiše na ta dan potekajo še razna predavanja.

(Vir: Rožle Bratec Mrvar: Blaž Kocen, življenje in delo, Občina Šentjur 2007.)