ČAS PRED II. SVETOVNO VOJNO

Kulturna dejavnost na podeželju se je odvijala vedno tam, kjer sta bili cerkev in šola. Tako so bili prvi organizatorji kulture v nekem kraju duhovniki in učitelji. Tudi na Ponikvi je bilo tako. Ljudje so se od nekdaj radi družili, prepevali, plesali in poslušali lepo slovensko besedo. Že v času bralnih društev okoli leta 1900, se je pojavila potreba po družbeno kulturnem življenju. Začelo se je razvijati Katoliško prosvetno društvo, ki so ga vodili duhovniki, kaplani in organisti. Prve predstave in prireditve so bile ob raznih cerkvenih praznikih, kot so svečnica, alojzijevo, vnebohod …, ob novih mašah ter po večernicah. Člani so sodelovali v cerkvenih pevskih zborih in v dramski skupini. Prireditve so bile zelo obiskane. V času prve svetovne vojne je ta dejavnost zamrla. Po vojni je Katoliško prosvetno društvo znova zaživelo. Pod vodstvom kaplana in organista so pripravili več iger, med njimi tudi igro o Bernardki in Mariji Lurški ter spevoigro Mlada Breda. Uprizorili so jih kar na prostem pod farovškim kozolcem, Žličarjevim kozolcem ali v šoli. Na šoli je delovala v tem času dramska skupina pod vodstvom učiteljice Marije Kregar. Učitelj Ljudevit Komar je ustanovil dramsko in tamburaško skupino, kateri je naprej vodil sam. Preuredil je šolski gledališki oder, priskrbel več odrskih rekvizitov ter inštrumente za tamburaški orkester. Po prihodu učiteljice Franice Šturmove in učitelja Jožeta Kincla je prepustil dramsko skupino njima, tamburaški orkester pa Sašu Boletu. V kraju je deloval cerkveni pevski zbor, ki ga je vodil organist Peter Hlastec. Sicer pa so se fantje zbirali ob večerih pod »Slomškovim orehom« na križišču pri cerkvi in prepevali (brata Šarlah, fantje iz Brezij, Hotunj, …). Priložnostno jih je učil in vodil učitelj Jože Kincl. Z leti so se pojavile še druge oblike organiziranega delovanja, ki niso bile pod okriljem Cerkve. Vodili so jih učitelji in izobraženci, ki so delali na železnici, ter napredni kmečki fantje. Tako se je leta 1930 na pobudo progovnega nadzornika Franja Obrsnela ustanovilo telovadno društvo Sokol, ki je poleg športnih aktivnosti pripravljalo tudi igre. Tudi on je poleg Komarja in Kincla občasno režiral igre. S prihodom postajenačelnika Franca Lipovška pa je skupina dobila nadarjenega režiserja in pianista. Tako se je počasi izoblikovala igralska skupina z nekaj izredno nadarjenimi igralci (Julka Grosek in Jože Kincl, Vrešak Justika, Milko Podgoršek, Sašo in Albina Bole, Tonček Cizerl …). Ob otvoritvi vodovoda na Ponikvi so odigral igro Živa voda (22. julija 1932). Leta 1934 je bilo na Ponikvi ustanovljeno Društvo kmečkih fantov in deklet (DKFID), katerega predsednik je postal Milko Podgoršek. Organizirali so razne gospodinjske tečaje, predavanja ter tekmovanja koscev in grabljic. Ob zaključkih so pripravili recitacije, petje in enodejanke. Tako je kulturno-prosvetna oblika društev v tem času združevala Katoliški dramski krožek, Sokolsko društvo ter DKFID. Včlanjena je bila predvsem mladina iz bližnje in daljne okolice, ki si je želela družbeno uveljavitev, priznanje ter potrditev občinstva, saj so bile prireditve zelo dobro obiskane. Člani društev so sodelovali med seboj. Mnogi so bili celo vključeni v vsa društva. Zato med njimi ni bilo nasprotij, prevladovala je strpnost. Društva so nastopala, sodelovala, ter tekmovala tudi v sosednjih krajih, kot sta Dramlje in Šentjur. Oskrbovali so se sami z dohodki od vstopnine in pijače na prireditvah. Kot zanimivost naj povem, da je bila cena vstopnice takrat 40 vinarjev (stojišče) in 60 vinarjev (sedišče). Vsekakor je bilo v tem času prirejanje iger najpomembnejše. Igrali so takšne, ki jih je bilo takrat mogoče dobiti in so bile vsebinsko ljudem blizu (kmečka, ljubezenska, verska tematika, predvsem pa burke – veseloigre). Naj jih nekaj naštejem: Igra o Bernardki in lurški Mariji, Mlada Breda (spevoigra), Mati (spevoigra), Prevžitkarji, Živa voda, Veriga, Razvalina življenja, Vrnitev, Divji lovec, Domen, Repoštev, Lumpaci – Vagabund, Trije vagabundi, Matajev Matija, Prisega opolnoči, Majka Jugovičev, Graničarji, Revček Andrejček, Gospa Ministrica. Vsi so si želeli prostor, kjer bi lahko igre uprizarjali, zato so si začeli prizadevati za gradnjo Prosvetnega doma. Tako se je leta 1937 ustanovil gradbeni odbor, v katerem so bili najbolj prizadevni župnik Kociper, kaplan, posestnik in župan Franc Žličar, njegov sin  Slavko ter učitelj Jože Kincl. Pripravili so načrte, zbirali denar in ostali meterial. Pričeli so z gradnjo prizidka k stavbi sredi vasi, kjer je bila Ljudska posojilnica in hranilnica. Gradnjo so podprle klerikalne politične organizacije s pomočjo finančnih ustanov. Tako je bila slovesna otvoritev 6. januarja 1939. Stavbo so imenovali »Slomškov dom«. Vendar do uradne registracije s tem imenom ni prišlo, saj je to preprečila bližajoča se druga svetovna vojna. Ob slovesni otvoritvi doma je dramska skupina odigrala spevoigro Mlada Breda. Bogato kulturno in športno življenje se je hkrati odvijalo tudi v prostorih šole, ki jih je dal na razpolago učitelj Franjo Bole. Aprila 1941 so Ponikvo zasedli Nemci. V času druge svetovne vojne je delo teh društev umolknilo. Takoj po vojni, že leta 1945, se je pričel pouk, saj šola ni bila poškodovana. Zato se je prvo kulturno delovanje začelo odvijati v šoli, kjer so pripravljali razne kulturne programe za krajevne spominske dneve in nove državne praznike. Učiteljica Ema Koželj je vodila šolski pevski zbor. Učiteljica Marija Kregar in Zofija Kulčar pa sta pričeli z delom šolske dramske skupine. Učitelj Franjo Lipavec je 7. novembra 1945 postal predsednik kulturno-prosvetnega odbora. Kratek čas je deloval Mešani pevski zbor, ki ga je vodil organist Janko Koželj (do leta 1948). Dramska skupina je 28. decembra 1946 uprizorila igro Deseti brat, katero je režiral učitelj Rudolf Dobovišek. Z njo so večkrat gostovali v drugih krajih. V mesecu februarju leta 1946, so se zato odvijali bralni večeri po vaseh Lutrje, Okrog, Ostrožno, Hotunje, Ponikva. Učitelj Marko Koželj, mož učiteljice Eme Koželj je leta 1948 režiral igro Krapi.

ČAS PO II. SVETOVNI VOJNI

Ustanovni občni zbor Prosvetnega društva  Oton Župančič Ponikva je bil 5. januarja 1949. Predsednica je bila Ema Koželj, tajnica Zofija Kulčar, blagajničarka Vera Pilpaher, gospodar Slavko Žličar, častna člana pa Franc Žličar in Marija Kregar. Društvo se je uradno registriralo in se poimenovalo po pesniku Otonu Župančiču, ki je prav takrat umrl.

Prosvetno društvo je leta 1957/58 vodila učiteljica Rozalija Ledinšek – Kincl. Leta 1958 prevzela vlogo predsednice prosvetnega društva učiteljica Slava Kovačič, ki jo je leta 1970 zaupala Stanku Zatlerju – Nanotu. Le-ta je ostal predsednik do leta 1989, ko je zaradi bolezni svojo funkcijo predal. Tako je predsednik postal Dušan Kundih, ki je vodil prosvetno društvo 8 let. Leta 1997 je vlogo predsednice kulturnega društva prevzela Irena Zevnik, ki jo je leta 2006 predala Boštjanu Pisancu. Z novim zakonom o društvih so se morala vsa društva na novo registrirati. Tako je bil 27. oktobra 1997 občni zbor društva, kjer je bil sprejet nov statut in sklep, da se društvo preimenuje iz Prosvetnega društva Oton Župančič Ponikva v Kulturno društvo Anton Martin Slomšek Ponikva. Uradno je bilo društvo registrirano 12.11.1997.

Delo dramske skupine je torej tudi po drugi svetovni vojni ohranilo svojo igralsko tradicijo na Ponikvi. Dramska skupina je 15. maja 1949 odigrala igro Gospa ministrica v režiji Ane Rus. Za njo je režijo in vodstvo prosvetnega društva prevzel Avrelij Rojc. Učitelji so aktivno sodelovali v prosvetnem društvu kot režiserji, šepetalci, maskerji, pripravljalci kulis in dvorane. Leta 1953 je dramska skupina pripravila igro Plavž. V letih 1954/55 je bila opravljena adaptacija Kulturnega prosvetnega doma (230.000 din). Dramska skupina je leta 1956 uprizorila igro Pot do Zločina v režiji Avrelija Rojca. Poleg že naštetih režiserjev sta igre občasno režirala tudi Anica Pavlič in Vlado Podgoršek.

Uprizorili so veliko iger, med njimi tudi takšnih, ki so jih igrali že pred drugo svetovno vojno (Deseti brat, Krapi, Gospa Ministrica, Domen, Lesena Peč, Pri hrastovih, Plavž, Vohunka 907, Dve nevesti, Revček Andrejček …). Poleg tega so pripravili še veliko skečev, veselih večerov s petjem in plesom ter programom za razne prireditve in proslave. Veliko je k temu prispeval gospod Slavko Žličar, ki je s svojim maskiranjem, sceno, kostumi in ostalim požrtvovalnim delom bil poznan in priljubljen daleč naokoli. Nepozabna je bila tudi njegova žena Nežika Žličar, ki se je izkazalo kot nadarjena igralka. Igralci so bili poznani daleč naokoli, saj so veliko gostovali v Šentjurju, Dramljah, Ločah, Zrečah, Šentvidu, Škofji vasi in drugod. V tem času je na šoli deloval dramski krožek, ki ga je vodila učiteljicaSlava Kovačičter recitatorski, ki sta ga vodili učiteljici Stanka Mastnak in Vojka Zabukovšek. Od  leta 1980 dramsko skupino na šoli vodi učiteljica Irena Zevnik. Po večletnem premoru delovanja odrasle dramske skupine je nastala leta 1990 na pobudo župnika Mihe Hermana mlada dramska skupina Anton Martin Slomšek Ponikva. Režijo je prevzela učiteljica Irena Zevnik. Do sedaj so uprizorili naslednje igre: Burka o jezičnem dohtarju, Oh ti naši ljubi starši, Gospodje in tovariši, Nasvidenje nad zvezdami, Navaden človek, A. M. Slomšek v slovenski posodi – utrinek večne luči (recital), Detektiv megla. Dramska skupina sodeluje na proslavah in prireditvah s skeči, povezovanji, recitali: za kulturni praznik, materinski dnevi, na slovesnostih ob Slomškovem rojstvu in smrti, kulturnih večerih v Slomškovi hiši (s Štefko Drolc, Dušico Kunaver,…). Za odlično sceno in plakate pri vseh igrah in prireditvah je vedno poskrbel izredno sposoben in priljubljen domačinDušan Kundih, ki je aktiven član skoraj vseh društev na Ponikvi. Masko in lasulje je pripravil upokojeni gledališki masker Vinko Tanjšek iz Celja ob pomoči Mojce Sitar. Kostume si je skupina izposojala v gledališču Celje Maribor.

Občasno je na Ponikvi delovala folklorna skupina. V letih 1971/73 je delovala tudi folklorna skupina iz Slatine pri Ponikvi. Plesalo je šest parov, vodila jih je Justika Vrešak – Strnad, sedaj učiteljica v Grižah. Na začetku jo je vodilaSlava Kovačič, za njo jo je prevzela domačinka Milena Božič, članica folklorne skupine France Prešeren Celje. Ker so člani šolske folklorne skupine želeli nadaljevati svoje delo tudi po odhodu iz osnovne šole, je bil leta 1987 ustanovni sestanek prosvetnega društva za ustanovitev odrasle folklorne skupine. Plesalo je osem parov, vodili pa so jih različni voditelji: Branko Oset, Milan Čuček, Anica in Franci Pavlič, ter Dušan Spolenak iz Celja. Skupina je delovala približno pet let. Moški pevski zbor Prosvetnega društva Oton Župančič Ponikva nastal leta 1956 pod vodstvom učitelja in ravnatelja Maksa Kovačiča. Prvič so se predstavili občinstvu na proslavi ob dnevu republike 29. novembra 1956. Slavnostni govornik ob tej priložnosti je bil Milko Podgoršek. V letih 1960/61 je zaradi osipa pevcev pri zboru deloval le oktet pod Kovačičevim vodstvom. Prav tako je nastal mladi oktet pod njegovim vodstvom leta 1979/80. Po letu 1962 je zbor postal zopet številčnejši. Maks Kovačič je vodil zbor do leta 1975. Takrat ga je prevzel Julij Gorčič, dirigent iz Laškega, in ga vodil do leta 1983, ko je dirigentsko palico prevzel upokojeni vojaški dirigent iz Celja prof. Franc Klinar. Vodil ga je deset let. Zbor je ves čas svojega delovanja (36 let) bil zelo uspešen in poznan. Zadnja leta je veliko sodeloval z Ženskim pevskim zborom skladateljev Ipavcev Šentjur, saj je tudi ta zbor vodil prof. Franc Klinar. A po polni delovni dobi se je moški pevski zbor počasi izpel. Nekaj časa je še občasno deloval. Tako da se je zadnjič predstavil na skupni prireditvi domačega kulturnega društva 19. aprila 1996, ki je imela naslov »Srečanje pevcev Ponikve.« Na tem koncertu sta se poleg moškega pevskega zbora predstavila še zbora, ki sta v tem času nastala: Mešani komorni zbor Ponikva pod vodstvom Tončke Langus (ustanovljen leta 1993) ter Dekliški pevski zbor pod vodstvom Andreje Galuf, leta 1998 dopolnjen in preimenovan v Vokalno skupino Sonce. Ker so se pridružili še fantje, so se preimenovali v MePZ Sonce.Občina Šentjurje v letih 1999-2000 obnovila močno dotrajan kulturni dom.

Med najbolj obiskanimi prireditvami so bile proslave za 8. marec in prireditve za materinski dan. Na njih so vedno nastopali otroci, mladina in odrasli. Kar nekaj let zaporedoma pa je bilo predstavljenih nekaj mater, s katerimi je bil na odru predstavljen program.

Npr:

Otroška dramska skupina vsako leto pripravi novo igro. Igrali so:

Poleg tega sodeluje pri pripravi kulturnega programa na Martinovih dnevih, prireditvah v počastitev Antona Martina Slomška, ob zaključku SBP in vsakoletnih srečanjih učiteljev, vzgojiteljev in katehetov ter na različnih otvoritvah v kraju. Zelo izvirna in primerna sta Slomškova lika Blaže in Nežica, ki ju od nekdaj izvrstno uprizorila Gašper in Mateja Andrinek. Samega Slomška – Tončka v mladih letih pa Leon Lah. Številčno obiskane so tudi kulturne prireditve v župnijski cerkvi sv. Martina, katere vsako leto organizira domači župnik in dekan Miha Herman. Najpogosteje so v sklopu Martinovih dni ali v božičnem in velikonočnem času. Na njih so se do sedaj predstavili vrhunski kulturni umetniki kot so npr:

Redno in kvalitetno pa delujeta Cerkveni mešani zbor. Ki ga __ let vodiAndreja Ocvirkter Otroški cerkveni zbor, pod vodstvom Suzane Rožanc. Vsako leto pa mladi pod vodstvom župnika prirejajo igrico ali program za sv. večer, polnočnico. Na šoli zelo kvalitetno delujeta Otroški in Mladinski pevski zbor. Oba vodi učiteljica Andreja Ocvirk. Redno sodelujejo na vseh prireditvah na šoli in v kraju, ter redno pripravijo Božični koncert.

Za kulturno dogajanje poskrbijo tudi članice Društva prijateljev mladine Ponikva, pod vodstvom Tatjane Lesnika, ki že leta v času Pusta pripravijo pustovanje, konec šolskega leta »Zlato ladjo«, kjer nastopijo mladi ponkovški talenti, ter v decembru obisk dedka Mraza z igrico.